APDEJT.si

Stranka svobode, ki jo vodi Ilir Meta, je ostro kritizirala osnutek novega kazenskega zakonika, še posebej člen 210, ki se nanaša na »predajo ozemlja«. Generalni sekretar stranke, Tedi Blushi, je dejal, da spremembe v tem členu predstavljajo nacionalno izdajo Edija Rame, saj zmanjšujejo kazni in s tem ogrožajo varnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Albanije. Stranka poudarja, da te spremembe odpirajo pot prodaji albanskega ozemlja.

V Azerbajdžanu so potekale spominske slovesnosti v počastitev padlih borcev Alqayeva Haruna Məhəmməda oğla in Cəfərova Vüsala Şəfija oğla, ki sta se žrtvovala za ozemeljsko celovitost države. Dogodki so potekali v Centru za ideologijo in kulturo vojske Həzija Aslanova, kot so sporočili iz Ministrstva za obrambo Azerbajdžana. Novico so objavili mediji Day.Az in Modern.az.

Pomočnik ruskega predsednika Nikolaj Patrušev je izjavil, da NATO želi vojaško poseči v suverenost in ozemeljsko celovitost Rusije, pri čemer je kot dokaz navedel grožnje Kaliningrajski oblasti. Nekdanji ukrajinski premier Nikolaj Azarov pa je trdil, da se članice Nata pripravljajo na morebitni napad na Rusijo do leta 2030, pri čemer naj bi zahodna retorika o "ruski grožnji" služila kot krinka za lastne agresivne namere.

Iran je izrazil ostro nasprotovanje predaji Zangezurskega koridorja ameriškemu podjetju. Namestnik iranskega zunanjega ministra Ismail Baghaie je poudaril, da Iran podpira mirovni sporazum med Azerbajdžanom in Armenijo teko in poziva k pospešitvi tega procesa. Po njegovih besedah odpiranje komunikacijskih poti na Južnem Kavkazu ne sme privesti do sprememb v geopolitični pokrajini in mejah regije, niti ne sme kršiti načel ozemeljske celovitosti in suverenosti držav. Teheran poudarja, da vsakršno odpiranje poti ne sme škodovati interesom Irana in mora biti v skladu z mednarodnim pravom.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je v soboto izrazil zaskrbljenost nad naraščajočo nestabilnostjo v Siriji, zlasti po izbruhu spopadov v južni provinci Suwayda. Poudaril je "sumljiva" gibanja v več regijah in opozoril, da nekatere skupine poskušajo izkoristiti trenutne razmere. Fidan je ponovil turško zavezanost ohranitvi sirijske ozemeljske celovitosti in stabilnosti ter izrazil strah pred delitvijo države, pri čemer je poudaril, da je Turčija spremljala dejanja, ki bi lahko vodila v to smer.

Vladimir Putin se naj bi izogibal srečanju z Volodimirjem Zelenskim zaradi strahu pred izgubo podobe »velike sile«. Zelenski je pozval države globalnega juga, kot je Južna Afrika, naj podprejo mirovna pogajanja. Rusija naj bi zavzela dodatne vasi. Zelenski je izjavil, da je pripravljen na srečanje s Putinom kadarkoli, vendar Moskva po njegovem mnenju ponovno zavlačuje.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Kljub Trumpovi izjavi, da ne želi srečanja s Putinom, ki ne bi prineslo rezultatov, Rusija vztraja, da se priprave na vrh med Trumpom in Putinom še naprej izvajajo. Srečanje naj bi potekalo v Budimpešti in obravnavalo zaključek vojne v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da je Ukrajina pripravljena na mirovna pogajanja, vendar ne bo umaknila svojih vojakov z dodatnih ozemelj, kot zahteva Moskva. Zelenski je poudaril, da bi bili mirovni pogovori možni kjerkoli, razen v Rusiji in Belorusiji, pod pogojem, da bi ti pogovori lahko končali vojno. Dodal je, da ukrajinske sile ne bodo odstopile ozemlja na bojišču.

Predsednica srbske skupščine Ana Brnabić je med obiskom v Kijevu izjavila, da Srbija v celoti podpira Ukrajino pri njenem procesu pridruževanja Evropski uniji. Poudarila je tudi dobro sodelovanje parlamentarnih skupin prijateljstva med državama in izpostavila, da je Srbija poslala več pomoči Ukrajini kot celoten Zahodni Balkan. Po srečanju s predsednikom Vrhovne rade Ruslanom Stefančukom je dejala, da obstaja veliko možnosti za izboljšanje sodelovanja med državama.

Po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu je Kitajska uvedla dodatne ukrepe. Poleg prepovedi uvoza japonskih morskih sadežev in ribiških proizvodov je izvedla vojaške vaje v Rumenem morju, ki jih nekateri analitiki vidijo kot opozorilo Japonski in Južni Koreji. Kljub kitajski spodbudi državljanom, naj ne potujejo na Japonsko, trgovci v Tokiu ne opažajo upada prodaje. Strokovnjaki menijo, da Kitajska kljub javnemu nasprotovanju nima moči za resnejše grožnje Japonski.

Predsednica srbske Narodne skupščine Ana Brnabić je v Bakuju izjavila, da bo Srbija od Azerbajdžana v zimskih mesecih prejemala dodatne količine plina. Dogovorjen je bil nov ugovor o dodatnem snabdevanju Srbije s plinom.

Pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami v Moldaviji je proevropska predsednica Maia Sandu ponovno opozorila na močno rusko vmešavanje. V intervjuju za nemško televizijo ZDF je izrazila zaskrbljenost glede ozemeljske celovitosti in neodvisnosti države zaradi pritiska Moskve.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel na Dansko, kjer se je udeležil vrha z državami severne Evrope in Baltika. Tam je razpravljal o nadaljnji podpori Ukrajini pri obrambi pred rusko invazijo. Po obisku na Danskem se je Zelenski odpravil še v Francijo na dodatne pogovore.

Po srečanju koalicije voljnih je Kremelj ponovil, da zavrača prisotnost vojakov držav Nata v Ukrajini, tudi po morebitnem mirovnem sporazumu s Kijevom, saj to vidi kot grožnjo. Iz Kremlja so poudarili, da Evropejci ovirajo ureditev v Ukrajini.

NATO načrtuje dodatnih 50 milijard dolarjev pomoči Ukrajini kljub pomislekom glede korupcije. Trumpova administracija naj bi preprečila Kijevu uporabo ameriških raket dolgega dosega. Ruski zunanji minister Sergej Lawrov se je odzval na srečanje med Zelenskim, EU in Trumpom. Analiza stroškov vojne v Ukrajini pa kaže, da največ bremena nosijo ukrajinski davkoplačevalci, državljani EU in Američani.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da Ukrajina ne bo odstopila od nobenega svojega ozemlja v zameno za mir z Rusijo. Na forumu v Kijevu je poudaril, da takšna poteza ne bi prinesla trajne rešitve, temveč le začasno prekinitev spopadov in potencialno sprožila nove napade. Zelenski vztraja, da je ohranitev ozemeljske celovitosti Ukrajine ključnega pomena.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa prosil za dobavo orožja dolgega dosega, če bo Rusija še naprej zavračala prekinitev ognja. Hkrati je Zelenski poudaril, da Ukrajina ne bo kršila svoje ustave glede ozemeljskih vprašanj in da Ukrajinci ne bodo odstopili svojega ozemlja okupatorjem.